Janez Škrlec, rojen v Ljubljani leta 1999, je svojo slikarsko prakso začel z vpisom na magistrski študij slikarstva na ALUO. Pred tem se je večinoma ukvarjal z glasbo in novimi mediji, iz katerih je leta 2021 diplomiral. Cilj mu je bil opustiti računalnik in nenavadno izražanje preseliti na tradicionalni medij. Zanimajo ga predvsem figure, ujete v prehodnih prostorih med spominom in realnostjo. Portrete poživi z nepreciznim nanosom živih barv in atmosferično svetlobo. Pri slikanju se ne zanaša na posamezno tehniko temveč na to, kar je pri roki, ker verjame da njegov plan, tok misli in proces dela vodi slika sama. Trenutno zaključuje magisterski študij slikarstva. Doslej je razstavljal v mnogih ljubljanskih galerijah, Mariboru in Portorožu. Sodeloval je tudi na najstarejši slovenski slikarski koloniji v Zagorju.
” Spomin znotraj svoje izumetničene gmote preteklih doživetij in opredeljenih čustev vsebuje majhne točke vtisnjenih čutnih prebliskov, ki vedno veljajo za realne, iskrene in neprilagojene na sedanja počutja. Taki prebliski začnejo moj slikarski proces in določijo meje realnega v motivu, ki se kasneje sreča s subtilno fantazijo. Upodabljanje spomina temelji na iskrenem in hipnem procesu slikanja in deluje kot pisanje dnevnika. Naslikane podobe so ujete v izoliranem trenutku tik pred zajetjem pravega spomina in so polne nedovršenih čustev, skritih v barvno mesenost. Motivi na slikah so idealni dokler iz podob ne izbruhne izpoved in jih oživi. Z naivnim plastenjem različnih tehnik tvorim atmosfero, ki lep spomin spremeni v naslikanega. “
instagram @janezskrlec
Janez Škrlec, rojen v Ljubljani leta 1999, je svojo slikarsko prakso začel z vpisom na magistrski študij slikarstva na ALUO. Pred tem se je večinoma ukvarjal z glasbo in novimi mediji, iz katerih je leta 2021 diplomiral. Cilj mu je bil opustiti računalnik in nenavadno izražanje preseliti na tradicionalni medij. Zanimajo ga predvsem figure, ujete v prehodnih prostorih med spominom in realnostjo. Portrete poživi z nepreciznim nanosom živih barv in atmosferično svetlobo. Pri slikanju se ne zanaša na posamezno tehniko temveč na to, kar je pri roki, ker verjame da njegov plan, tok misli in proces dela vodi slika sama. Trenutno zaključuje magisterski študij slikarstva. Doslej je razstavljal v mnogih ljubljanskih galerijah, Mariboru in Portorožu. Sodeloval je tudi na najstarejši slovenski slikarski koloniji v Zagorju.
” Spomin znotraj svoje izumetničene gmote preteklih doživetij in opredeljenih čustev vsebuje majhne točke vtisnjenih čutnih prebliskov, ki vedno veljajo za realne, iskrene in neprilagojene na sedanja počutja. Taki prebliski začnejo moj slikarski proces in določijo meje realnega v motivu, ki se kasneje sreča s subtilno fantazijo. Upodabljanje spomina temelji na iskrenem in hipnem procesu slikanja in deluje kot pisanje dnevnika. Naslikane podobe so ujete v izoliranem trenutku tik pred zajetjem pravega spomina in so polne nedovršenih čustev, skritih v barvno mesenost. Motivi na slikah so idealni dokler iz podob ne izbruhne izpoved in jih oživi. Z naivnim plastenjem različnih tehnik tvorim atmosfero, ki lep spomin spremeni v naslikanega.“